VZORCI

Vzorec, ki se dinamično spreminja ob premikanju dveh sit enega mimo drugega, metaforično predstavlja vrvež v mestu. Ko pomislimo na urbano okolje, najprej pomislimo na živahno mestno življenje. S tem, ko smo ponavljajoče se gibanje ročnega sejanja s sitom avtomatizirali, smo ga posodobili in se približali animacijam prometa po mestnih ulicah in trgih.

Izhodišče za vzorce sit so živopisana gorenjska sita, narejena iz naravne črne, rjave in bele konjske žime, ki so jih še dodatno obarvali rumeno, rdeče in oranžno. Ta običaj je star in o njem je zelo malo napisanega. Zato danes težko pojasnimo likovni izvor in razvoj sistema vzorcev, po katerem so bile tkanine za sita narejene. Zanesljivo lahko rečemo le, da je bil smisel pisanih vzorcev narediti uporaben izdelek tudi lep. Prevzele so nas barve in čudoviti barvni karo tkani vzorci, narejeni v vezavi platna. Tkanine za sita so bile zapletene, pestro snovane in pestro tkane.

Na začetku smo se v risbah predvsem poigravali z ravnimi črtami: na kakšne načine jih lahko zlagamo in kaj vse lahko z njimi ustvarimo. Videli smo, da bomo za spreminjajoč se vtis potrebovali najmanj dve siti, katerih projekciji se bosta sestavili v željen vzorec s prekrivanjem sit. Prekrivanje je tako bilo osrednje vodilo pri risanju vzorcev. Pri projiciranju dvojic vzorcev na projekcijsko površino so se skupine črt začele združevati v ploskve z neenakomernimi presledki. Projekcije so vse bolj postajale podobne urbanističnim načrtom in mrežam.

Želeli smo vkomponirati tudi barve in povezati iz kulturne dediščine kranjskih sit vzeto izhodišče z načrti urbanega prostora. Izhajali smo iz toplih rdečih in oranžnih odtenkov. Projekcija enega sita naj bi bila črna, drugega pa barvna. Zato bi eno sito moralo biti narejeno iz neprosojnega materiala, železa na primer. Drugo sito bi moralo biti narejeno iz prosojnega barvitega pleksi stekla.

Raziskovali smo, na kakšne načine se lahko dva vzorca sestavita skupaj v nov vzorec, ki naj bi predstavljal pomensko in grafično večplastnost urbane zasnove. Nastali so različni sklopi ponavljajočih se vzorcev, ki so tvorili različna samosvoja vzdušja. Za te vzorce bi lahko rekli, da izhajajo iz tekstilnih vzorcev - tkanih ali tiskanih. Črtne in kariraste strukture so postopoma postajale vse bolj pikčaste, podobne neenakomernim rastrom, ki smo jih po eni strani oblikovno povezali z mozaiki iz granitnih tlakovcev po ulicah starih mestnih jeder (slika 3), po drugi strani pa z modernističnimi načrti bivalnih sosesk in s sodobno pikselizirano grafiko QR kode, ki smo jo kasneje tudi dejansko uporabili za interaktivno komunikacijo z obiskovalci umetniške instalacije.

Posebno vlogo pri celoviti grafični pojavnosti vzorca svetlobne projekcije pa ima medsebojno premikanje sit. Zaradi tega premikanja prehajajoča svetloba skozi siti dinamično riše na projekcijsko ravnino zaporedje različnih vzorcev. Za vse dvojice vzorcev, ki smo jih razvili, smo naredili animacije - posnetke njihovega medsebojnega premikanja in projekcij prehajajoče svetlobe na projekcijsko ravnino.